Kdo je klinični psiholog?

Na področju duševnega zdravja se srečujejo različni strokovnjaki z raznoliko izobrazbo, saj gre za področje z izrazito interdisciplinarno naravnanostjo. Z ljudmi v duševnih stiskah delajo poleg psihologov zdravniki specialisti psihiatrije, medicinske sestre, delovni terapevti, pedagogi in socialni delavci. Njihove vsebine dela se med seboj delno prekrivajo, vendar je za učinkovito delo izjemno pomembno, da ima vsaka stroka svojo lastno izoblikovano identiteto in iz nje izvirajoče kompetence in delovne naloge.

Izobraževanje kliničnih psihologov je dolgotrajno in po trajanju podobno izobraževanju zdravnikov specialistov. Po končanem 5-letnem dodiplomskem univerzitetnem študiju psihologije mora psiholog najprej opraviti enoletno pripravništvo v zdravstvu, ki ga zaključi s strokovnim izpitom. Temu sledita 2 leti dela pod mentorstvem na določenem področju v zdravstvu, nato lahko psiholog prične z opravljanjem 4 leta trajajoče specializacije iz klinične psihologije, ki se zaključi s specialističnim izpitom. Celotno diplomsko in podiplomsko izobraževanje specialista klinične psihologije traja torej najmanj 12 let.

Poleg specialističnega izobraževanja se mora psiholog izobraževati še na specifičnem področju dela, ki ga bo opravljal po končani specializaciji ter pridobiti dodatna znanja in usposobljenost iz psihoterapije, specifičnega psihološkega ocenjevanja, rehabilitacijskih postopkov ipd. Tovrstna izobraževanja so dolgotrajna in trajajo še vrsto let po končani specializaciji.

Delo kliničnega psihologa je predvsem ocena in razlaga človekovega psihološkega funkcioniranja v povezavi z njegovo življenjsko situacijo, priporočilo ustreznih terapevtskih postopkov ter izvajanje psihološke pomoči.