Pogosta vprašanja

Delo neposrednega mentorja lahko opravlja klinični psiholog, ki ima najmanj tri leta specialističnih izkušenj. V kolikor je na določenem strokovnem področju več specializantov in obstaja pomanjkanje neposrednih mentorjev, se za neposrednega mentorja lahko imenuje zdravstveni delavec z najmanj petimi leti praktičnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu na področju, za katerega se specializant usposablja. Neposredni mentor ima lahko na skrbi hkrati največ enega specializanta.

Izvedenstvo urejajo Zakon o sodiščih, Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih  in Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Poleg ustrezne strokovne izobrazbe (univerzitetni diplomirani psiholog ali magister psihologije po bolonjskem programu in specialist klinične psihologije) in zadostnih strokovnih izkušenj, skladnih z omenjeno zakonodajo, mora biti izvedenec strokovnjak za področje izvedenstva, za katerega je imenovan. Na svojem področju obvlada metode in postopke kliničnopsihološkega ocenjevanja ter sledi sodobnim spoznanjem kliničnopsihološke stroke. Ima specifična znanja s področja forenzične psihologije ter dovolj dobro pozna delovanje pravosodnega sistema s poudarkom na delovanju sodišč. Je pristojen za izbor, uporabo in izvajanje postopkov za pridobivanje informacij, za pripravo kakovostnega izvedenskega mnenja ter za nastop na sodišču. Naštete pristojnosti stalno razvija. Izvedenec upošteva medosebne raznolikosti (kulturno, narodnostno, versko, spolno …) ter je pri svojem delu nediskriminatoren. Prepoznava lastne vrednote, omejitve in odzive ter je dolžan delovati povsem nepristransko in neodvisno. Spoštuje poklicne etične standarde in zakonske predpise s področja delovanja. Za zagotavljanje kakovosti izvedenčevega dela, ohranjanje njegove nepristranskosti, nediskriminatornosti ter etično delovanje potrebuje izvedenec redno strokovno supervizijo. Če vprašanja sodišča presegajo izvedenčeve pristojnosti, je takoj oz. v katerikoli fazi postopka, ko to ugotovi, s tem dolžan seznaniti sodišče ter predlagati dodatnega ali alternativnega strokovnjaka. Več informacij o sodno izvedenskem delu kliničnopsihološke stroke najdete v publikacijah Zbornice kliničnih psihologov:

Splošne smernice za opravljanje sodnoizvedenskega dela na področju psihologije

Smernice za sodnoizvedensko delo na področju starševstva in skrbništva

Supervizija je del kliničnopsihološke prakse in oblika vseživljenjskega učenja, ki omogoča strokovno, kakovostno, varno in etično opravljanje kliničnopsihološke dejavnosti kliničnim psihologom in psihologinjam v njihovi celotni poklicni karieri. Več o tem lahko preberete tukaj.

Glejte odgovor na prejšnje vprašanje.

Za presojo o primerljivosti programov specializacije se obrnite na Ministrstvo za zdravje. Ker je klinični psiholog zakonsko reguliran poklic, Ministrstvo za zdravje pozove Zbornico kliničnih psihologov za oceno primerljivosti programov specializacij. Programi specializacij se namreč med seboj razlikujejo. V primeru, da Zbornica kliničnih psihologov ugotovi, da program iz tujine ne dosega kriterijev našega programa specializacije, predlaga, katere manjkajoče vsebine mora kandidat za priznanje tega poklica v Sloveniji dopolniti (npr. določena izobraževanja ali število dodatnih ur kliničnega dela na posameznih področjih kroženja).

Razrez stroškov specializacije je odvisen od programa kroženja, cena kroženja se od ustanove do ustanove razlikuje (povečini so cca 300 EUR mesečno, v nekaterih ustanovah pa so višji, do cca 600 EUR), tako da lahko to oceno naredite, ko bodoči specializant z glavnim mentorjem sestavi okvirni program kroženja. Plačilo glavnega mentorja je odvisno od mentorskih ur, okvirno je okoli 30 EUR mesečno. Cena specialističnega izpita je 1.350 EUR plus DDV. Prišteti je potrebno še strošek dodatnih izobraževanj. V povprečju je strošek specializacije (brez stroška plače specializanta) cca 5.000 EUR letno.

Ministrstvo za zdravje vodi seznam glavnih mentorjev. Člani zbornice lahko aktualni seznam pridobite na članskih straneh. Za aktualni seznam glavnih mentorjev kontaktirajte Ministrstvo za zdravje ali Zbornico kliničnih psihologov.

Vaš glavni mentor vam bo pomagal in vas usmerjal pri sestavi programa. Pomagate si lahko tudi z dokumentom Možnosti kroženja po posameznih področjih, ki ga pridobite na članskih straneh, preko Sekcije specializantov ali tako, da nas kontaktirate. Časovni in vsebinski okvir izvedbe posameznih delov specializacije (36 mesecev) določa 9. člen Odredbe o programu specializacije iz klinične psihologije. 12 mesecev kroženja pa je izbirnih, v dogovoru z glavnim mentorjem.

Zbornica kliničnih psihologov je v pomoč pri sestavi programa kroženja pripravila dokument Možnosti kroženja po posameznih področjih, ki ga pridobite na članskih straneh, preko Sekcije specializantov ali tako, da nas kontaktirate. Vendar lahko krožite tudi v ustanovah, ki jih ni na seznamu, v kolikor spadajo na področje kroženja in v kolikor je tam zaposlen in vas bo tudi mentoriral klinični psiholog, ki že izpolnjuje kriterij za neposrednega mentorja (3 leta po specialističnem izpitu). V kolikor ste z glavnim mentorjem v dvomu, ali določena ustanova pokriva eno od obveznih področij kroženja, nas kontaktirajte in vašo poizvedbo bomo posredovali Komisiji za specializacijo ZKP.

V primeru, kadar primanjkuje mentorjev, je v skladu s Pravilnikom o specializaciji zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev  v 14.a členu (dopolnitev pravilnika 9/12) opredeljeno, da je lahko vaš neposredni mentor psiholog, ki ima vsaj pet let praktičnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu na področju, za katerega se specializant

usposablja. Ker vam v tem primeru ne bo neposredni mentor klinični psiholog, naj se na list specializanta za to področje kroženja sopodpiše tudi glavni mentor, ki se mora z izbiro tega dela kroženja strinjati.

Kontaktirajte predsednika Sekcije specializantov  ali tajništvo tajništvo ZKP.

Obvezna izobraževanja opredeljuje 11. člen Odredbe o programu specializacije iz klinične psihologije. Ustaljena praksa pri večini delodajalcev je, da delodajalec financira tudi vsa obvezna izobraževanja, ki jih mora specializant opraviti do konca specializacija, vključno z izobraževanjem iz ene od psihoterapevtskih šol, ki jih priznava kliničnopsihološka stroka. Stroške posameznih izobraževanj določa posamezen izvajalec izobraževanja. Pri specializacijah, ki se krijejo na podlagi razpisov Ministrstva za zdravje, je plačnik izobraževanj Ministrstvo za zdravje. 

Obvezna izobraževanja, ki jih opredeljuje 11. člen Odredbe o programu specializacije iz klinične psihologije, so obvezen del specializacije, če se izvajajo v času vaše specializacije.

Odredba o programu specializacije iz klinične psihologije (Uradni list RS, št. 71/13) v 11. členu opredeljuje, da se specializant klinične psihologije vključi v izobraževanje ene od psihoterapevtskih smeri, ki jo priznava kliničnopsihološka stroka in se do specialističnega izpita usposobi za samostojno delo pod supervizijo. Strokovni svet Zbornice kliničnih psihologov Slovenije je na podlagi 11. člena Odredbe oblikoval ekspertno skupino za presojo skladnosti izvajalcev psihoterapevtskih izobraževanj glede na merila Zbornice kliničnih psihologov Slovenije za priznavanje psihoterapevtskih pristopov  in sprejel sklep o Priznanih psihoterapevtski pristopi v okviru specializacije iz klinične psihologije.

Do zaključene specializacije specializant opravi kolokvije pri področnih mentorjih iz vseh vsebinskih področij klinično psihološkega dela: klinično psihološka obravnava duševnih motenj pri odrasli populaciji, klinično psihološka obravnava otrok in mladostnikov, klinična nevropsihologija ter klinično psihološka obravnava bolnikov s telesnimi boleznimi. Seznam priporočene literature ter druge dokumente najdete na članskih straneh ali pa nas zanje kontaktirate. 

Kolokviji potekajo štirikrat letno, in sicer marca, junija, septembra in decembra. Točne datume prejme predsednik Sekcije specializantov in jih posreduje na mailing listo specializantov. Specializanti se na kolokvij prijavite z e-sporočilom v tajništvo ZKP najkasneje en mesec pred predvidenim terminom opravljanja kolokvija. Ob prijavi prosimo navedite na kateri kolokvij se prijavljate, navedite svoje naziv in elektronski ter običajni poštni naslov, kamor vam lahko posredujemo informacije oz. po opravljenem kolokviju potrdilo. Zadnji rok za morebitno odjavo od kolokvija je en teden pred razpisanim kolokvijem.

Specialistični izpiti iz klinične psihologije potekajo v skladu s Pravilnikom o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (poglavje V; Ur. l. RS 37/04). Pri organizaciji specialističnih izpitov iz klinične psihologije sodelujeta Ministrstvo za zdravje (MZ) in Zbornica kliničnih psihologov (ZKP). Da bi organizacija izpitov tekla brez nepotrebnih zapletov, je ZKP pripravila navodila za prijavo, ki jih najdete na članskih straneh ali nam zanje pišete v tajništvo ZKP. 

Seznam najdete na članskih straneh ali nam zanj pišete v tajništvo ZKP. 

Če je specializant zaposlen za skrajšani delovni čas, se trajanje kroženja sorazmerno podaljša za manjkajoči delež do polnega delovnega časa. Delodajalec mora ob oddaji vloge za pridobitev odločbe o specializaciji na Ministrstvo za zdravje navesti tudi, ali je psiholog zaposlen za polni ali polovični delovni čas. 

V skladu z 48. členom kolektivne pogodbe lahko specializant za potrebe specialističnega izpita koristi 25 delovnih dni.

Prekinitve specializacij ureja Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in sodelavcev, ki v 20. členu določa, da se ob bolezni, porodniškem dopustu in drugih upravičenih razlogih, katerih seštevek odsotnosti skupaj traja več kot 20 delovnih dni v koledarskem letu, celotno trajanje specializacije sorazmerno podaljša, pri čemer specializant opravi manjkajoče kroženje s tistih področij, na katerih zaradi odsotnosti ni opravil predvidenega obsega kroženja. Če je specializant zaposlen za skrajšani delovni čas, se trajanje kroženja sorazmerno podaljša za manjkajoči delež do polnega delovnega časa. Prekinitev specializacije odobri Ministrstvo za zdravje.

Specializacijo iz klinične psihologije urejata Pravilnik o specializacijah zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev  ter Odredba o programu specializacije iz klinične psihologije. Komisija za specializacijo ZKP je v dokumentu Priporočila za izvajanje specializacije iz klinične psihologije povzela nekaj pomembnejših delov obeh dokumentov, skupaj s priporočili za njihovo izvajanje. Dokument najdete na članskih straneh ali nas zanj kontaktirate preko tajništva ZKP. 

Neposredni mentor mora izpolnjevati enake kriterije kot nadzorni mentor, lahko pa je tudi druga oseba, ki razpolaga s strokovnimi znanji s področja, na katerem pripravnik opravlja pripravništvo. Neposredni mentor je lahko mentor največ enemu pripravniku hkrati in mora biti pripravniku na razpolago za posvetovanja, navodila in odgovore na vprašanja vsaj 20 ur na mesec.

V primeru, da ustanova nima psihologa, ki izpolnjuje kriterije za mentoriranje pripravnika, je možno pridobiti zunanjega mentorja, torej mentorja iz druge ustanove.

Po novem Pravilniku  o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti pripravništvo za psihologa v zdravstvu traja šest mesecev (prej 12). Od tega so štirje meseci pripravništva namenjeni kroženju pri drugih mentorjih, na drugih področjih dela.

Pripravnik se usposablja v časovnem obsegu pet in pol mesecev na področju psihološke dejavnosti:  prvi mesec in pol pri delodajalcu ter najmanj štiri mesece kroženje pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, od tega pri posameznem izvajalcu najmanj en mesec in vsaj tri dni v tednu. Program kroženja se načrtuje individualno z upoštevanjem potreb in usmeritev posameznega pripravnika.

Prijava na strokovni izpit se vloži na obrazcu, ki ga Ministrstvo za zdravje objavi na svojih spletnih straneh. Pripravnik prijavi priloži dokazilo o doseženi ravni in vrsti izobrazbe ter List o pripravništvu, ki ga delodajalec pripravniku izda ob pričetku pripravništva.

Seznam obvezne in priporočene literature za strokovno izpit za psihologa v zdravstvu najdete na članskih straneh ali nas zanj kontaktirate v tajništvo ZKP. 

Pripravništvo opravite tako, da se prijavite na razpis za delovno mesto pripravnika psihologa v zdravstvu. Razpise objavlja Zavod RS za zaposlovanje. Pripravništvo, ki traja 6 mesecev, zaključite s strokovnim izpitom. Za motiviranje potencialnega delodajalca za razpis za pripravnika pa lahko tudi kontaktirate potencialne zainteresirane delodajalce (zdravstvene ustanove oziroma tam zaposlene klinične psihologe). Pomembna informacija za delodajalce je, da se pripravništvo na podlagi Pravilnika o načinu zagotavljanja sredstev za pripravništvo, sekundariat in specializacije (Uradni list RS, št. 54/17) financira iz sredstev ZZZS.

Sprva je potrebno opraviti presojo primerljivosti študijskih programov. Za presojo se obrnite na Ministrstvo za zdravje. V kolikor se izkaže, da sta programa primerljiva, je potrebna nostrifikacija diplomske oz. magistrske listine tako na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kot na Ministrstvu za zdravje.

Klinični nevropsiholog v Sloveniji kot poklic oz. delovno mesto ne obstaja, vendar pa specializacija iz klinične psihologije pokriva tudi znanja s področja klinične nevropsihologije. 

Specializaciji nista enakovredni. Klinični psiholog je zakonsko reguliran poklic. Za sistematizirano delovno mesto klinični psiholog je predpisana izobrazba specializacija iz klinične psihologije, ki je 4-letno vsakodnevno klinično usposabljanje v pooblaščenih zdravstvenih ustanovah, skupaj z opravljenimi teoretičnimi podiplomskimi izobraževanje na področju psihopatologije, kliničnopsiholoskega ocenjevanja, klinične nevropsihologije in psihoterapije. 

Razrez stroškov specializacije je odvisen od programa kroženja, cena kroženja se od ustanove do ustanove razlikuje (povečini so cca 300 EUR mesečno, v nekaterih ustanovah pa so višji, do cca 600 EUR), tako da lahko to oceno naredite, ko bodoči specializant z glavnim mentorjem sestavi okvirni program kroženja. Plačilo glavnega mentorja je odvisno od mentorskih ur, okvirno je okoli 30 EUR mesečno. Cena specialističnega izpita je 1.350 EUR plus DDV. Prišteti je potrebno še strošek dodatnih izobraževanj. V povprečju je strošek specializacije (brez stroška plače specializanta) cca 5.000 EUR letno.

Za te informacije se obrnite na Ministrstvo za zdravje.

Supervizija je del kliničnopsihološke prakse in oblika vseživljenjskega učenja, ki omogoča strokovno, kakovostno, varno in etično opravljanje kliničnopsihološke dejavnosti kliničnim psihologom in psihologinjam v njihovi celotni poklicni karieri. Več o tem lahko preberete tukaj 

Na koga se je bolje obrniti, je odvisno od potreb tistega, ki pomoč išče. V zdravstvenih domovih so zaposleni psihologi, ki se ukvarjajo s primarno preventivo (npr. sistematski pregledi otrok, pri katerih se oceni psihološki razvoj otroka in svetuje staršem glede morebitnih vzgojnih težav ali preventivno delo psihologov v Centrih za krepitev zdravja, ki je usmerjeno na svetovanje pri skrbi za duševno zdravje). Psihologi pomagajo s svetovanjem ljudem, ki še nimajo tako velikih težav, da bi potrebovali diagnostično in terapevtsko pomoč, ki jo nudita klinični psiholog ali psihiater. Klinični psihologi se ukvarjajo z zdravljenjem – torej z diagnosticiranjem in psihoterapevtskim zdravljenjem duševnih motenj. Pomoč psihiatra v primerjavi s kliničnim psihologom je primerna izbira vedno takrat, ko gre za nujna stanja, težje motnje ali pa ko je potrebno zdravljenje z zdravili.

Delo kliničnega psihologa se od dela psihiatra razlikuje predvsem v diagnostični oceni s pomočjo psiholoških testov. Klinični psiholog se v diagnostični oceni opredeli tudi z razlago človekovih težav  v povezavi z njegovo življenjsko situacijo, na podlagi katerih priporoča ustrezne terapevtske postopke ter izvajanje psihološke pomoči –  psihološkega svetovanja ali psihoterapije.

Profila kliničnega psihologa in psihiatra se razlikujeta tudi metodi pomoči – zdravljenje z zdravili pri psihiatru ne zahteva toliko časa za posameznega pacienta, kot ga zahteva uporaba pogovornih metod zdravljenja pri kliničnemu psihologu, kjer ljudje potrebujejo veliko ur obravnave, da svoje probleme v življenju razumejo in se jih naučijo samostojno in učinkovito reševati. Pomembno pa je opozoriti, da ena metoda zdravljenja ni alternativa za drugo ter da v določenih primerih z zdravili ne moremo pomagati, v veliko primerih pa tudi s psihološkimi  terapijami ne. Bistveno je multidisciplinarno delo in individualiziran načrt obravnave za vsakega pacienta.

Ob prvem srečanju se bo klinični psiholog pogovoril s starši in otrokom ter predstavil okvirni načrt nadaljnjih srečanj. Po začetnem pogovoru s starši in otroki se obravnava otroka (podobno kot velja za obravnavo odraslih) običajno nadaljuje z različnimi kliničnopsihološkimi diagnostičnimi metodami, s katerimi pojasni otrokove težave.  S sodelovanjem otroka pri različnih preizkusih/testih opredeli otrokov razvoj in njegovo funkcioniranje. Pri tem si pomaga tudi z zbiranjem informacij o otrokovem funkcioniranju v okoljih izven doma (npr. v vrtcu, šoli), zato se pogosto povezuje tudi z drugimi strokovnjaki izven zdravstva (npr. vzgojitelji, učitelji, šolskimi svetovalnimi delavci … ). Na osnovi pridobljenih ugotovitev klinični psiholog diagnostično opredeli otrokove težave ter svetuje glede nadaljnjih oblik pomoči. Te pa so lahko zelo različne – od prilagoditev v šoli, do svetovanja staršem, psihoterapije otroka, družinske terapije ipd.

Gre za posledico deficitarnosti poklica v zdravstvu in dolgoletne nepripravljenosti resornega ministrstva, da uredi financiranje specializacij za psihologe enako kot je to urejeno za zdravnike. Financiranje specializacij je bilo tako dolga desetletja breme delodajalcev, ki so se zaradi pomanjkanja sredstev redkeje odločali za zaposlitev psihologa oz.so s specializacijo odlašali. Klinični psihologi smo si veliko obetali od Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, iz katere bi bilo možno pridobiti sredstva za financiranje specializacij, a so jo pristojni organi začeli realizirati šele v letu 2021 na podlagi interventnega zakona. Najvišjo ceno plačujejo pacienti, ki na strokovno pomoč čakajo nerazumno dolgo. Na podlagi razpisanih specializacij v zadnjih letih pričakujemo, da bi se število kliničnih psihologov v Sloveniji do leta 2026 lahko povzpelo na število, ki je povprečno v državah Evropske unije. 

Delo z otroki poteka v multdisciplinarnem timu, ki ga sestavljajo poleg kliničnega psihologa še pedopsihiater, specialni pedagog, klinični logoped in socialni delavec.  Žal pa je tudi teh strokovnjakov v Sloveniji mnogo premalo. V Sloveniji bi kar okoli 40 tisoč otrok in mladostnikov potrebovalo strokovno psihološko pomoč, izračun je plod podatkov tujih raziskav, ki ugotavljajo, da so pri približno desetih odstotkih otrok in mladostnikov duševne motnje izražene v tolikšni meri, da pomembno vplivajo na njihovo vsakodnevno funkcioniranje. To pomeni, da učinkujejo na njihovo zmožnost učenja, družinske odnose in odnose z vrstniki ter družabne in prostočasne dejavnosti. Poleg teh pa je še več otrok, kjer so težave izražene v manjši meri, so prehodne narave ali učinkujejo le na posamezno področje.

Čakalne vrste za klinične psihologe so že vsa leta nesprejemljivo dolge,. Ker ljudje pomoči ne dobijo na primarni ravni, se njihove stiske poglabljajo, tudi do te mere, da je potrebna hospitalizacija v psihiatričnih bolnišnicah, ki bi se jo sicer dalo preprečiti. Poleg tega se dogaja tudi, da se ljudje zaradi pomanjkanja strokovnjakov v javnem zdravstvu zatečejo po pomoč izven zdravstvenega sistema, kjer pa so storitve in psihoterapije nenadzorovane, strokovnost ljudi, ki ponujajo tovrstno pomoč je marsikje vprašljiva, uporabniki teh storitev pa žal nezaščiteni. Takšna pomoč je lahko neučinkovita ali pa celo škodljiva, če duševna motnja ni bila ustrezno prepoznana in zato tudi ne ustrezno obravnavana.

V ambulantah klinične psihologije je na prvi pregled treba čakati od 6 do 14 mesecev, na terapevtsko obravnavo pa še dlje. Tudi otroci morajo na terapijo čakati tudi več kot leto dni. Duševna stiska potrebuje čim prejšnjo obravnavo. Duševna stiska je kot vsaka druga bolezen. Če je ne obravnavamo pravočasno, se lahko poglablja, zapleta in kronificira, kar pomeni, da je potem terapevtsko težje dostopna. Predstavljajte si, da bi morali na antibiotik čakati več mesecev.

Duševne motnje v otroštvu pogosto vodijo k duševnim motnjam v odraslosti, več kot polovica duševnih motenj odraslih se začne v adolescenci. Zato je izjemno pomembna zgodnja in strokovno ustrezna obravnava. Če pravočasne pomoči ni, se osnovnemu problemu se pridružijo še drugi, motnje se kronificirajo in so čez čas terapevtsko zelo težko dostopne. Poleg posameznika pa trpijo še njegovi najbližji. Psihološka obravnava pri kliničnem psihologu deluje preventivno, ker preprečuje nastanek drugih duševnih motenj, ki se pridružijo osnovnemu problemu.

Pri odraslih se pridruži še nezmožnost za delo, dolgi bolniški staleži, izgube službe in slabšanje socialno ekonomskega položaja. Zaradi duševnih težav staršev imajo lahko duševne težave tudi njihovi otroci in drugi člani družine, to je začaran krog.

Klinični psihologi in psihiatri izražamo veliko zaskrbljenost zaradi informacij o predlogu zakona o psihoterapiji, ki so zaokrožile v medijih na podlagi izjav dr. Mojce Zvezdane Dernovšek, vodje delovne skupine za pripravo predloga zakona na Ministrstvu za zdravje. Kot kaže, je Ministrstvo stroko pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. Tako bi ta predlog zakona lahko bil v direktnem nasprotju s tem, za kar je ta vlada obljubila, da se bo zavzemala – za stroko in za javno zdravstvo. Kliknite tukaj za več pojasnil.

Na podlagi razpisanih specializacij v zadnjih letih pričakujemo, da bi se število kliničnih psihologov v Sloveniji do leta 2026 lahko povzpelo na število, ki je povprečno v državah Evropske unije.