Področja delovanja

Specialisti klinične psihologije delujejo na vseh ravneh in področjih zdravstvenega varstva – v zdravstvenih domovih, splošnih in specialnih bolnišnicah, klinikah, inštitutih in nekaterih drugih javnih zavodih ter v zasebnih kliničnopsiholoških ambulantah. Dostopnost do kliničnega psihologa ni v vseh regijah enaka. Večinoma se klinični psihologi subspecializirajo za delo z ljudmi z določeno vrsto težav.

Kako do pomoči?

Če želite poiskati strokovno pomoč pri specialistu klinične psihologije, je najbolje, da se najprej obrnete na osebnega zdravnika, ta pa vas bo usmeril na kliničnega psihologa, ki se ukvarja s področjem, na katerem imate težave. V primeru, da vam je tak klinični psiholog teže dostopen, se lahko oglasite tudi pri kliničnem psihologu v vaši bližini. Pri prvem pogovoru se bosta dogovorila, ali se lahko skupaj lotita vaših težav. V nasprotnem primeru pa vas bo napotil k strokovnjaku, ki bo za to bolj usposobljen/kompetenten.

Za obravnavo pri kliničnem psihologu potrebujete napotnico osebnega zdravnika. Če opravlja klinični psiholog storitve samoplačniško, napotnice ne potrebujete.

Če vas zanima, kje lahko najdete kliničnega psihologa, si oglejte poglavje Kam po pomoč?

Zunaj zdravstvenega sistema v zadnjem času delujejo številne ustanove in zasebniki, ki nudijo pomoč ljudem v stiski in ljudem z duševnimi težavami. Študij nekaterih oblik psihoterapije in razna izobraževanja za delo z ljudmi organizirajo številni zasebni inštituti, društva in organizacije.
Pomembna razlika med tovrstno ponudbo in zgoraj navedenimi poklici je v tem, da vsi zaposleni v zdravstvu opravijo program pripravništva, strokovni izpit iz tega področja in ustrezna nadaljnja izobraževanja ter delujejo skladno s smernicami in kompetencami svoje stroke. Zasebni sektor je manj urejen in nadzorovan - zlasti na področju psihoterapevtskih storitev in psihološkega svetovanja se pogosto srečujemo z ljudmi, ki po svoji osnovni izobrazbi niso usposobljeni za tovrstno delo, opravili so pa katero od specifičnih izobraževanj ali tečajev, ki so večinoma na voljo zunaj verificiranih programov javnega sistema visokošolskega izobraževanja.

Človek, ki potrebuje pomoč zaradi stiske, duševne motnje ali duševne bolezni, je izjemno ranljiv. Stališče Zbornice kliničnih psihologov Slovenije je, da smo strokovnjaki, ki delamo na tem področju, dolžni skrbno izbirati le znanstveno in strokovno utemeljene metode in tehnike dela ter pri sprejemanju odločitev o zdravljenju slediti strokovnim in etičnim smernicam. Zavzemamo se za to, da se v korist pacientov in stroke ustrezno uredi tudi področna zakonodaja.

Problematika, ki jo obravnavajo klinični psihologi je raznolika in sega od blažjih psihičnih težav do različnih psihičnih motenj, kot so klasificirane v Mednarodni klasifikaciji bolezni MKB-10. Sem sodijo:

• odvisnosti
• motnje hranjenja
• depresija
• anksioznost
• strahovi in fobije
• težave s spominom
• spremembe po poškodbah glave
• nevrološka obolenja
• težave v nosečnosti, ob in po porodu
• razvojne težave otrok
• čustvene in vedenjske težave otrok
• učne težave
• kronične bolezni
• staranje
• psihoze
• agresivnost
• postravmatska stresna motnja
• žalovanje
• terminalne bolezni
• samomorilna ogroženost...