Strokovnost

Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije (Društvo psihologov Slovenije, 2002)  je zapis najpomembnejših načel, po katerih se klinični psihologi ravnajo pri svojem delu.

Kodeks temelji na načelih etike in morale demokratične, pravne in socialne družbe, opredeljenih v ustavi, na upoštevanju narave ter spoznanj psihološke znanosti ter na upoštevanju značilnosti in posebnosti psihološkega strokovnega dela.

Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije

Pri delu psiholog  uveljavlja načela humanih in demokratičnih odnosov med ljudmi. Zavzema se za ustvarjanje možnosti za svoboden in vsestranski razvoj osebnosti, za spoštovanje osebnosti posameznika in njegovega dostojanstva, človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic.

Psiholog se usmerja k spoznavanju zakonitosti in vzrokov duševnega delovanja, osebnosti in medosebnih odnosov ter k uporabi psiholoških spoznanj za pomoč drugim.

Psiholog s svojim strokovnim delom nudi psihološko pomoč posamezniku ali skupini tako, da vzpodbuja razvoj celovite osebnosti in zdravih medčloveških odnosov.

Nekateri podatki iz psihološkega dela so taki, da njihovo širjenje lahko povzroči škodo posamezniku, zato psiholog  spoštuje načelo poklicne tajnosti in je moralno in osebno odgovoren za sporočanje in shranjevanje takih podatkov. Od te obveze sme odstopiti le, če je to nujno za obravnavanca ali družbo. Za to je osebno in moralno odgovoren.

Pri opravljanju svojega dela psiholog neguje lepo pisano in govorjeno slovensko besedo.

Odnosi med psihologi temeljijo na enakopravnosti in spoštovanju dela drugega.

Psiholog spoštuje in uveljavlja svojo poklicno neodvisnost tako, da se v okviru znanstvenih spoznanj in moralnih norm samostojno odloča o izboru metod in postopkov pri delu.

Psiholog  ima do javnosti aktiven odnos in stremi za tem, da je javnost objektivno obveščena o psiholoških spoznanjih in o možnostih prispevka psihologije kot znanosti in stroke k razvoju posameznika in družbe.

Načrt vsake raziskave mora psiholog  posebej oceniti glede na skladnost z etičnimi načeli o varovanju raziskovančeve koristi in spoštovanju njegove osebnosti.

Psiholog  uporablja psihodiagnostična sredstva, katerih popularizacija lahko privede do občutne škode za posameznika, stroko ali družbo. Zato je dolžan ta sredstva uporabljati in hraniti tako, da so dostopna samo psihologom.

Dolžnost psihologa je, da etična načela uporablja pri vsakdanjem delu, da jih razvija in bogati ter s svojim osebnim vzgledom vzpodbuja k temu tudi druge psihologe.

Odgovornost psihologa  ni samo v ozko pojmovanem strokovnem delu, temveč tudi v tem, da  z delom v svojem poklicu in na vseh področjih družbenega življenja prispeva k uresničevanju načel demokratičnih, pravnih in socialnih odnosov.