Kdo je klinični psiholog
Kaj in kako dela klinični psiholog?
Klinična psihologija ima svoje temelje v bioloških in družboslovnih znanostih (biologija, medicina, fiziologija, filozofija, sociologija). Raziskave na teh področjih so pripomogle k razumevanju različnih ravni človekovega funkcioniranja in klinična psihologija črpa svoja spoznanja iz različnih teoretičnih modelov. Sodobna klinična psihologija uporablja pri razumevanju in obravnavi človeka s težavami integrativne pristope. To pomeni, da obravnava ljudi celostno, kompleksno in na način, ki jim bo najbolj v pomoč.
Klinični psihologi pri svojem delu uporabljajo znanstveno utemeljene metode ter empirično preverjene diagnostične in psihoterapevtske postopke. Klinični psiholog kot strokovnjak je zavezan k znanstveno kritičnemu pristopu do literature, praktičnih smernic pri delu in empiričnih raziskav. Po tem se razlikuje od nestrokovnih in neznanstvenih oziroma laičnih “psiholoških” nasvetov in pomoči.
Delo kliničnih psihologov je usmerjeno na zmanjševanje psihičnih stisk in podporo človekovemu psihičnemu blagostanju. Ukvarjajo se s širokim razponom psihičnih težav, npr. z motnjami razpoloženja, težavami v medosebnih odnosih, učnimi težavami, družinsko problematiko in težjimi duševnimi boleznimi.
Delo kliničnega psihologa je:
– Kliničnopsihološko ocenjevanje oziroma psihodiagnostika, to pomeni ocena in razlaga človekovega psihološkega funkcioniranja v povezavi z njegovo življenjsko situacijo;
– Priporočilo in izvajanje ustreznih načinov za reševanje in lajšanje težav posameznika ali družine: svetovanje, rehabilitacija ali izvajanje psihoterapije.
Klinični psihologi izvajajo kliničnopsihološko ocenjevanje (psihodiagnostiko), psihoterapijo in rehabilitacijo ljudi z različnimi oblikami duševnih motenj oz. težav. Vključeni so tudi v različne oblike preventivne dejavnosti na področju duševnega zdravja.
Pogosto je delo specialista klinične psihologije timsko, kar pomeni, da pri zdravljenju psihičnih težav sodeluje z zdravniki specialisti psihiatrije, nevrologije, pediatrije, splošne medicine, fiziatrije in drugimi zdravniki, ter s strokovnjaki z drugih področij kot so npr. specialni in socialni pedagogi, delovni terapevti, fizioterapevti, logopedi in socialni delavci.
Kakšno izobrazbo ima klinični psiholog?
Klinični psiholog je v Sloveniji zakonsko reguliran poklic. Izobraževanje kliničnih psihologov je dolgotrajno in po trajanju podobno izobraževanju zdravnikov specialistov. Po končanem petletnem dodiplomskem univerzitetnem študiju psihologije mora psiholog najprej opraviti šest mesecev trajajoče pripravništvo v zdravstvu, ki ga zaključi s strokovnim izpitom. Nato lahko psiholog prične z opravljanjem štiri leta trajajoče specializacije iz klinične psihologije, ki se zaključi s specialističnim izpitom.
Poleg specialističnega izobraževanja se mora psiholog izobraževati še na specifičnem področju dela, ki ga bo opravljal po končani specializaciji ter pridobiti dodatna znanja in usposobljenost iz psihoterapije, specifičnega psihološkega ocenjevanja, rehabilitacijskih postopkov ipd. Tovrstna izobraževanja so dolgotrajna in trajajo še vrsto let po končani specializaciji.
Kje delajo klinični psihologi?
Klinični psihologi delajo na vseh ravneh in področjih zdravstvenega varstva – v zdravstvenih domovih, splošnih in specializiranih bolnišnicah, na klinikah, inštitutih in v nekaterih drugih javnih zavodih ter v zasebnih kliničnopsiholoških ambulantah. Izjemoma se lahko klinični psiholog zaposli tudi izven zdravstva (npr. v policiji, vojski, pravosodju). Do kliničnega psihologa se pride preko izdane napotnice ali samoplačniško.
– Možnost sodelovanja na strokovnih sekcijah ZKP;
– Podporo Sindikata zdravstva in socialnega varstva pri urejanju vprašanj vezanih na delovno-pravna razmerja in kadrovske zadeve.
